Če igrate tenis, potem ste verjetno že slišali za izraz teniški komolec. Teniški komolec je vnetje ali bolečina na zunanji (stranski) strani nadlakti blizu komolca.

Tenis je šport z loparjem za dva nasprotna igralca ali za dve nasprotni skupini s po dvema igralcema. V Sloveniji je veliko teniških igrišč, saj je bila ta igra pred leti zelo popularna. Igra se na igrišču, razdeljenem v dve polovici, na sredini igrišča pa je mreža. Igralci za igranje uporabljajo lopar, s katerim odbijajo žogico prek mreže na nasprotno stran igrišča.

Teniški komolec je najpogostejši sindrom prekomerne obremenitve v komolcu. Gre za poškodbo tendinopatije, ki vključuje mišice iztegovalke podlakti.

Ta poškodba je sicer res pogosta pri ljudeh, ki veliko igrajo tenis ali druge športe z loparji, od tod tudi ime “teniški komolec”. Ne smemo pozabiti, da le 5 % ljudi s teniškim komolcem poškodbo poveže s tenisom!

Katera koli dejavnost, ki vključuje ponavljajoče se zvijanje zapestja (na primer uporaba izvijača), lahko povzroči to stanje. Pleskarji, mesarji, kuharji, vodovodni inštalaterji in gradbeni delavci imajo ravno tako večjo verjetnost, da bodo razvili težave, ki jih imenujemo teniški komolec. To stanje je lahko tudi posledica ponavljajočega se tipkanja na računalniški tipkovnici in uporabi miške. Zato morate paziti, če pri svojem delu ali zabavi izvajate ponavljajoče se gibe.

Večina ljudi, ki dobijo teniški komolec, je starih med 30 in 50 let, čeprav lahko vsakdo dobi teniški komolec, če ima dejavnike tveganja. Zato ste teniški igralci lahko mirnejši, saj težave s komolcem niso nujno povezane s tenisom. Približno 80 % do 95 % bolnikov je uspešnih pri odpravi težav zaradi teniškega komolca z nekirurškim zdravljenjem. Prvi korak k okrevanju je, da roki zagotovite ustrezen počitek. To pomeni, da se boste morali za nekaj tednov prekiniti s športom ali težkimi delovnimi aktivnostmi, da se bolečina umiri. Za krepitev mišic podlakti so koristne posebne vaje. Vaš terapevt lahko izvaja tudi ultrazvok, masažo z ledom ali tehnike stimulacije mišic za izboljšanje celjenja mišic. Kirurško zdravljenje pa pride v poštev šele, če se težave ne umirijo po 6 do 12 mesecih.